APDEJT.si

Španska vlada je izrazila nestrinjanje z obsodbo državnega tožilca Álvara Garcíe Ortiza, a jo spoštuje in sprejema. Ortiz je ministru za pravosodje Félixu Bolañosu poslal pismo, v katerem je zaprosil za razrešitev s položaja po obsodbi vrhovnega sodišča.

Španski minister za pravosodje Félix Bolaños je izjavil, da vrnitev Carlesa Puigdemonta v Španijo ni odvisna od vlade, in poudaril, da je treba počakati na odločitev Sodišča Evropske unije (TJUE) glede zakona o amnestiji. Mnenje generalnega pravobranilca TJUE, ki podpira zakon o amnestiji in zavrača obtožbe o poneverbi, je po mnenju Gonzala Boyeja korak bližje vrnitvi Puigdemonta. Kljub temu, da mnenje ni zavezujoče, lahko vpliva na prihodnjo odločitev sodišča. Zaključki generalnega pravobranilca so za vlado Pedra Sáncheza pomembni, saj je Junts zaostril pritisk v kongresu glede izpolnjevanja obveznosti.

Španska vlada je izrazila zadovoljstvo z mnenjem generalnega pravobranilca Sodišča Evropske unije, ki podpira zakon o amnestiji, in ga označila za "odločno zmago". Nasprotno pa je opozicijska Ljudska stranka (PP) mnenja, da lahko zakon krši načela pravne države.

Španska vlada je kritizirala Alberta Núñeza Feijóoja, voditelja Ljudske stranke (PP), ker naj bi prihodnost Valencijske skupnosti prepuščal stranki Vox. Vladna govornica je izkoristila torkovo predstavitev v Moncloi za začetek socialistične kampanje s kritikami na račun Feijóoja in Carlosa Mazóna.

Predsednica Vrhovnega sodišča Isabel Perelló je obsodila kritike premierja Sáncheza na račun sodnikov, označila jih je za neprimerne in opozorila, da so takšne diskvalifikacije nedopustne v pravni državi. Hkrati je kritizirala vpletanje sodstva v politične polemike. Vodja PP Alberto Núñez Feijóo je opravičil svojo odsotnost na otvoritvi sodnega leta, ki jo je vodil kralj Felipe VI., in dejal, da mu je žal, da ni bil tam. Izrazil je mnenje, da je generalni državni tožilec, ki je bil obtožen, naredil veliko napako, ko je imel govore pred Vrhovnim sodiščem.

V Španiji je prišlo do napetosti ob odprtju sodnega leta, saj je predsednik Ljudske stranke (PP) Alberto Núñez Feijóo obtožil premierja Pedra Sancheza, da "omadežuje" dogodek, in napovedal, da se ga ne bo udeležil. Visoki uradniki PP so podprli Feijóoja in bojkotirali slovesnost. Kralj je predsedoval dogodku, v ospredju pa je bil državni tožilec Álvaro García Ortiz, čigar prisotnost je zavrnila konservativna skupina CGPJ. Medtem pa v Mehiki magistrat Mónica Aralí Soto Fregoso začasno zaseda funkcijo predsednice višjega senata volilnega sodišča, kar po mnenju Jorgeja Alcocerja krši ustavo.

Nekdanji nemški prometni minister Andreas Scheuer je bil obtožen krive izjave pred preiskovalno komisijo v zvezi z afero cestninjenja. Tožilstvo v Berlinu je vložilo obtožnico zaradi suma neresnične izjave. Scheuer obtožbe zavrača in je presenečen nad časom vložitve obtožnice.

Špansko Ministrstvo za predsedstvo, pravosodje in odnose s Cortesom je pozvalo združenja sodnikov in tožilcev, ki so med 1. in 3. julijem stavkali proti vladni reformi dostopa do obeh karier in tožilstva, da predložijo "preverjen seznam" stavkajočih. Ministrstvo, ki ga vodi Félix Bolaños, je izrazilo nezadovoljstvo, ker je le en sodnik in 28 tožilcev uradno sporočilo svojo udeležbo v stavki. Sekretar države je pojasnil, da ministrstvo nima orodij za ugotavljanje, kdo se je udeležil stavke, zato jih poziva k predložitvi seznamov, da bi jim lahko odtegnili del plače.

Špansko Ministrstvo za pravosodje je sporočilo, da bo zaradi udeležbe v stavki sodnikov in tožilcev, ki je potekala v začetku julija, znižano plačo prejelo le en sodnik in 28 tožilcev. Stavka je bila organizirana v znak protesta proti zakonodajnim reformam, ki jih je predlagal minister Félix Bolaños. Od več kot 9.000 sodnikov in tožilcev je le 29 uradno prijavilo svojo udeležbo v stavki, zato bo samo njim odštet del plače.

Priprava novega zakona o tajnih podatkih, ki naj bi nadomestil obstoječo frankistično zakonodajo, je sprožila močne napetosti v španski vladi. Spor med ministrstvom za obrambo in predsedstvom se je vnel glede pristojnosti nad tajnimi podatki. Predlog zakona je samostojno predstavil minister za pravosodje, predsedstvo in odnose z vlado, kar kaže na razhajanja med ministrom Félixom Bolañosom in ministrico za obrambo Margarito Robles, še posebej ker je bilo ministrstvo za obrambo predhodno odgovorno za področje uradnih skrivnosti. Poskus sprejetja reforme iz leta 2020 ni uspel. Vprašanje vodenja zakona o uradnih skrivnostih je bilo vir spora, odkar ga je vlada Pedra Sáncheza v prejšnjem mandatu vključila v svoj program.

Na Mallorci so opozicijske stranke zahtevale odstop županje PP, Cataline Soler, zaradi domnevnih groženj in žalitev policista, kar naj bi predstavljalo zlorabo položaja. Solerjeva je obtožbe zanikala in trdila, da je policist izrekel seksistične komentarje. Medtem je predsednik Generalitata, Salvador Illa, branil katalonsko policijo Mossos d'Esquadra po izjavah sekretarke Podemosa, Ione Belarra, ki je prejšnji dan postavila pod vprašaj njihovo strokovnost.